normalno velik

См. также в других словарях:

• Bôg — (bôg) m 〈V Bȍže, N mn bògovi/bȍzi jez. knjiž.〉 1. {{001f}}rel. a. {{001f}}stvoritelj ukupnog materijalnog i duhovnog svijeta b. {{001f}}gospodar prirode ili dijela prirode i dijela duhovnog svijeta (Perun, Mars) 2. {{001f}}pren. razg. moćna… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• Bog — Bȏg (bȏg) m <V Bȍže, N mn bògovi/bȍzi jez. knjiž.> DEFINICIJA 1. rel. a. stvoritelj ukupnog materijalnog i duhovnog svijeta b. gospodar prirode ili dijela prirode i dijela duhovnog svijeta (Perun, Mars) 2. pren. razg. moćna osoba, sila,… …   Hrvatski jezični portal

• čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pádec — dca m (ȃ) 1. glagolnik od pasti: a) preprečiti padec; poškodovati se pri padcu b) padec bombe, meteorita c) padec hitrosti / padec cen na tržišču / padec življenjskega standarda č) padec fašizma, vlade 2. ekspr. prestopek, prekršek: niso mu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ustváriti — im dov. (á ā) 1. s svojo dejavnostjo narediti, da kaj nastane: ustvariti robota / v različnih religijah človeka, svet je ustvaril bog / ustvariti velik industrijski kompleks / ustvariti dohodek; ustvariti si veliko premoženje / ustvariti novo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika